23.10.2017 Slovenija 12 °C
Prijavljen si kot: | Odjavi me

Se sploh zavedate, kaj imate doma?

Ste vedeli, da so nam nekatera med najbolj učinkovitimi zdravili, ki jim znanstveniki pripisujejo celo vlogo preprečevalcev bolezni, ključno vlogo pa naj bi igrali tudi pri zdravljenju številnih bolezni, praktično na dosegu roke? Da, prav ste prebrali, tudi vi imate doma pravo ’domačo lekarno’.

Česen

Česen velja za enega najmočnejših naravnih antibiotikov. (Foto: Thinkstock)

Česen

V čudežno moč česna so verjele že naše babice, mame so nam ga skrivaj podtikale v različne jedi, znanstveniki pa so med različnimi študijami ugotovili, da je njegov izjemen sloves vsekakor upravičen. Če hočete torej okrepiti imunski sistem, se zavarovati pred nevarnimi boleznimi ter odpraviti številne nevšečnosti, si ga le privoščite, najbolje surovega. Med najpomembnejšimi učinkovinami česna sta alicin in eterično olje, sicer pa vsebuje tudi kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine. Zagotovo ste že neštetokrat slišali, da je česen eden najučinkovitejših naravnih antibiotikov. Ima izjemno protivirusno in protibakterijsko delovanje, krepi naš imunski sistem, koristen je za srce, znižuje raven škodljivega holesterola, dviguje raven koristnih lipoproteinov v krvi ter odpravlja okužbo z bakterijo e.Coli. Številne študije so potrdile tudi, da naj bi bil uspešen v boju proti raku, saj preprečuje razvoj malignih tumorjev, redno uživanje česna pa naj bi znatno zmanjšalo možnost za pojav raka na želodcu in pljučnega raka. Vredno je poudariti tudi, da je učinkovit pri odpravljanju črevesnih parazitov, preprečuje razvoj glivičnih bolezni, blaži vnetja prebavil in dihalnih poti ter izboljšuje prekrvavitev. Pomlajeval naj bi celo možgane, pomagal preprečevati in zmanjševati simptome Alzheimerjeve bolezni, njegova edina slabost pa naj bi bila slab zadah. A tudi to lahko omilite. Po zaužitju žvečite meto, peteršilj ali spijte skodelico kave, pred pomembnimi sestanki ali zmenki pa se mu za vsak slučaj raje izognite. Ta naravni antibiotik pomaga tudi proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Antibiotično deluje in učinkuje proti bakterijam ter virusnim in glivičnim okužbam, denimo pri vseh vrstah vnetij v prsnem košu, nahodu, gripi, vnetju ušes, vnetju ustne votline, blaži tudi katar in herpes.

Med

Med je primeren tako za dojenčke, kot tudi za nosečnice, športnike, starejše ... (Foto: Thinkstock)

Med

Že babice so nam polagale na srce, kako zelo zdrav je pravzaprav med. Predvsem so nas kot otroke z njim ’silili’ v času viroz in prehladov, a med ima veliko širše delovanje. Mnogi ga opisujejo kot ’božji dar’, saj je eno najbolj vsestranskih živil in je primeren tako za dojenčke, starejše, športnike, nosečnice in bolnike. Poleg tega, da je izjemno bogat s hranilnimi snovmi, je tudi odličen nadomestek za sladkor. Med sladkorji največji del predstavljata sadni in grozdni sladkor (fruktoza in glukoza), ki nas hitro oskrbita z energijo, sicer pa med vsebuje tudi številne minerale, med drugim železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, kalij in natrij, pa vitamine, beljakovine, aminokisline, aromatične snovi ter organske kisline in eterična olja. Med so že od nekdaj v ljudskem zdravilstvu uporabljali za zdravljenje kot eliksir za dolgo življenje, za krepitev organizma ter za zdravljenje različnih obolenj. Dokazano je, da uživanje tega ’zaklada’ pomirja kašelj in olajša izkašljevanje, pomirja in zagotavlja boljši spanec, olajša prebavni proces, pomaga pri zgagi ter razjedah na želodcu in dvanajsterniku, prav tako pomaga pri mišičnih krčih in beleznih jeter, ima pa tudi pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu. Ker je bogat vir antioksidantov, naj bi med preprečeval nastanek sladkorne bolezni, ateroskleroze, revmatoidnega artritisa ter očesne sive mrene. Pogosto ga uporabljajo tudi v kozmetične namene pri izdelavi mil, šamponov, losionov, krem in lepotilnih mask, saj pomirja razdraženo kožo in jo nahrani z vitamini ter minerali.

Paradižnik

Paradižnik vsebuje okoli 94 odstotkov vode, okoli odstotek beljakovin, 0,3 odstotke maščob in 4 odstotke ogljikovih hidratov, ima pa tudi nizek glikemični indeks (30) in je idealno živilo ne samo za tiste, ki skrbijo za svoje zdravje, pač pa tudi za tiste, ki želijo izgubiti kakšen kilogram. Poleg vitaminov kot so magnezij, kalij, cink, vitamin A in C, mangan in ostali, pa vlada likopen. Likopen (karotenoid) daje paradižniku rdečo barvo in največ pripomore k zdravju. Veliko raziskav je dokazalo, da ljudje, ki pogostokrat ugriznejo v paradižnik, veliko redkeje umirajo za vsemi oblikami raka v primerjavi s tistimi, ki uživajo malo ali nič paradižnika.

Vincenc, paradižnik

Raziskave so pokazale, da ljudje, ki uživajo veliko paradižnika, redkeje umirajo za različnimi oblikami raka od ostalih. (Foto: Osebni arhiv)

Likopen torej uspešno ščiti pred vrsto rakavih obolenj in srčno-žilnih bolezni, hkrati pa ščiti tudi kožo pred UV-žarki, deluje proti migreni in varuje pred poškodbami mišic. Zaradi vsebnosti vitaminov B-kompleksa paradižnik blagodejno vpliva tudi na kožo, lase in nohte, kalij pa skrbi, da celice dobijo dovolj hrane, poleg tega pa iz telesa odvaja vodo. Kalcij prispeva k boljši zgradbi kosti, zaradi česar lahko zaključimo, da je paradižnik priporočljivo uživati tudi kot preventivo pred osteoporozo.

Fižol

V osnovi fižol delimo na visokega in nizkega, sicer pa obstaja malo morje sort. Če posplošimo je vsem vrstam fižola skupno to, da so bogate s hranili. Izmed vse zelenjave fižol vsebuje največ beljakovin, ne smemo pa pozabiti niti na pomembne količine kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana (mikroelement za rast las), molibdena (za presnovo) in železa, ogljikovi hidrati pa so bogato naloženi v obliki škroba. Vsebuje tudi provitamin A, vitamine skupine B, kot tudi vitamina C in E. Zaradi vsebnosti omenjenih sestavin ima tudi zdravilne učinke, med drugim naj bi ščitil pred mnogimi kroničnimi boleznimi, debelostjo, zmanjševal naj bi tveganje za rakava obolenja in bolezni srca, pomlajeval celice, zniževal holesterol, odličen je tudi za sladkorne bolnike, pomaga pri prebavnih težavah, težavah z jetri, mehurjem in ledvicami, deluje poživljajoče in odvaja vodo iz telesa.

Čili

Nekateri čilije zaradi njihovega pekočega okusa in značilne arome, ki jo že v zelo majhnih količinah dodajo jedem, enostavno obožujejo, drugi jih iz istega razloga ne prenesejo. A prav ta ’hudičevo’ pekoča snov, imenovana kapsaicin, je kriva za to, da čiliji pomagajo pri celi vrsti bolezni in obolenj, med drugim proti migreni, glavobolu in bolečinam v sinusih. Študije so pokazale, da so čiliji pravo domače zdravilo za glavobol. Kapsaicin, kemična snov, ki jo naravno vsebujejo čiliji (tvori med 0,5 in 1,5 % sestave plodu) in povzroča, da je plod pekoč, namreč iz čutnih nevronov črpa tako imenovano substanco P, nevropeptid, ki deluje kot prenosnik signalov bolečine v osrednji živčni sistem. Povedano preprosto: kapsaicin nevronu prepreči pošiljanje signala za bolečino. Ta pekočina stimulira tudi izločanje sluzi iz nosu, antibakterijske lastnosti kapsaicina pa pomagajo v boju s kroničnim sinusnim vnetjem. Ne le, da opeče jezik, ta žgoča snov tudi dobesedno požene rakave celice v ’samomor’, so pokazale študije o zdravljenju raka na prostati. Raziskave na miših so pokazale, da kapsaicin povzroči razkroj kar 80 % rakavih celic, velikost tumorjev, izpostavljenih kapsaicinu, pa je dosegla le petino tistih brez kapsaicina. Raziskovalci še pravijo, da ima velik vpliv na zaviranje množitve kulture celic človeškega raka na prostati. Ker zavira tvorbo substance, ki je povezana s širjenjem vnetij, kapsaicin deluje tudi protivnetno. Znanstveniki upajo, da ga bodo nekega dne lahko uporabljali kot zdravilo za artritis, luskavico in diabetsko nevropatijo.

Jabolčni kis

Jabolčni kis je pravi eliksir zdravja in vitalnosti. (Foto: Profimedia)

Študija ameriške univerze Duke (North Carolina) je pokazala, da kapsaicin igra pomembno vlogo celo pri zdravljenju črevesnih vnetij. Hkrati ubija bakterijo H. Pylori, kar preprečuje nastanek čira na želodcu, je pa tudi termogeničen, kar pomeni, da se pri njegovi presnovi sprošča toplota. S tem spodbuja telo, da kuri maščobe. Redno uživanje čilijev bo telo oborožilo tudi z vitaminoma A in C ter bioflavinoidi. Ti pomagajo krepiti žilne stene, ki tako postajajo debelejše in bolj prilagodljive na spremembe krvnega pritiska. Ob uživanju čilijev se potimo, kar povzroča izgubo tekočine in začasno zmanjšanje volumna krvi.

Jabolčni kis

Kljub temu, da ga opevamo kot čudežno sredstvo z številnimi zdravilnimi učinki, z jabolčnim kisom ne moremo ozdraviti težkih bolezni, lahko pa jih z rednim uživanjem pomagamo preprečiti. Med drugim naj bi namreč jabolčni kis spodbujal izločanje želodčne kisline in pomirjal nervozo želodca, ugodno vpliva tudi na delovanje jeter, vranice, žolča in ledvic, zaradi dezinfekcijskega in antibakterijskega delovanja pa ščiti črevesno floro pred toksičnimi bakterijami. Poleg naštetega tudi pomaga pri uravnavanju holesterola, maščob in sladkorja v krvi ter zmanjšuje možnost povišanega krvnega pritiska, ščiti srce in ožilje in ugodno deluje na prekrvavitev. Nekatere študije dokazujejo tudi, da naj bi dolgotrajno uživanje jabolčnega kisa preprečevalo osteoporozo in karies, pomagalo pri krepitvi las in nohtov, spodbujanju mentalnih sposobnosti ter odpravljalo težave z glavoboli, migrenami in nespečnostjo. Kot rečeno, pa ni samo za uživanje, uporabljamo ga lahko tudi v kopeli in kot obkladke, s čimer zdravimo praske, rane, opekline, mozoljavost, lišaje in druge kožne bolezni, saj spodbuja celično obnavljanje kože in vezivnega tkiva. Največkrat pa jabolčni kis povezujejo s hujšanjem. V ta namen naj bi ga redno uživale manekenki Cindy Crawford in Heidi Klum, igralka Megan Fox ter pevka Fergie. Številne študije so pokazale, da jabolčni kis poveča občutek sitosti in zavira kopičenje telesne maščobe, naravne kisline pa razgradijo in odplaknejo strupe iz telesa. Za piko na i kis tudi preprečuje razvoj slabih bakterij in alkalizira zakisanost organizma, odpravljal naj bi celo kandido, ki je ena najpogostejših težav sodobnega človeka.

Pira

Za zdravje in vitalnost je uživanje pire zelo priporočljivo. Zrna lahko uporabljamo tako kot ostala žita, torej lahko uživamo cela zrna, v obliki zrnate kaše, toplotno obdelana zrna ter stisnjena v kosmiče ali zmleta v belo in polnovredno moko, iz katere nato pripravljamo različne pekovske izdelke ali testenine. Pira je bogata z beljakovinami, in sicer jih vsebuje kar do 20 odstotkov, od 2 do 3 odstotke je nenasičenih maščobnih kislin, zelo pomembno vlogo imajo tudi vitamini (predvsem A, D, E in B), magnezij, železo in fosfor, ne smemo pa pozabiti niti na ogljikove hidrate, ki so nujni za energijo in strjevanje krvi organizma. Nekaj časa je sicer veljajo, da naj pira ne bi vsebovala glutena, a to ne drži. Pira je torej žito, ki vsebuje gluten in ni primerna za ljudi, ki imajo celiakijo ali so preobčutljivi na gluten. Kljub temu pa ima kar nekaj zdravilnih učinkov, in sicer uspešno ščiti srce in ožilje, sluz, izločena iz pirinih zrn, namočenih v vodi, razstrupi telo vseh škodljivih snovi, konec koncev pa je pira izredno kakovostna dietno živilo, ki pomaga ljudem s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepih.

To je le peščica koristnih živil, ki jih najdemo v večini gospodinjstev, verjetno pa se le malokdo zaveda njihovih izjemnih učinkov. Seveda ne smemo pozabiti niti na ostalo zelenjavo in sadje, zelišča, žitarice in druga živila, ki so prav tako eliksir zdravja in jih je priporočljivo uživati ne le zaradi odličnega okusa, pač pa tudi zaradi splošnega zdravja in počutja.

Pira

Pira je v zadnjih letih stalnica na krožnikih tistih, ki se odločijo za zdrav življenjski slog. (Foto: iStockphoto)


 

Oceni članek

         
Ocena: 3,7 / 6

Prenesi v

Komentarjev: 2
Alenka Pobirk 03.10.2017 07:59:25
ne zavajajte, med NI primeren za dojenčke (do 1. leta starosti)- vsebuje lahko bakterijske spore, proti katerim se imunski sistem dojenčka še ni sposoben boriti... zaradi prezgodnjega uživanja medu vsako leto umre kar nekaj dojenčkov.
 
jamesblake 02.10.2017 11:51:21
primerjava vseh vrst pšenice, od pražit, kot so enozrnice in dvozrnice do trozrnic. oz. tritikal (enozrnica, elmer, trdinka, kamut, pira, navadna pšenica) so pokazale, da je razlika v vsebnosti makronutrientov (beljkovine, ogljikovi hidrati, maščobe) in mikronutrientov zanemarljiva. zanemarljiv je vpliv na zdravje, razlike se pojavijo glede na tla na katerih raste in podnebje. pira ima do dejansko do 16 % beljakovin, toliko jih ima tudi sodobna pšenica (v vsakem primeru je večina proteinov, ki tvorijo gluten). vsebnost škodljivih snovi (fitofarmacevtska sredstva, strupene kovine, plesni,..) je stvar pridelave. Sodobna pšenica je v prehrani ravno tako zdrava, kot pira ali elmer ali enozrnica ali,.. samo način pridelave mora biti ustrezno varen. kam je šlo tole s prodajo drage hrane?
Več komentarjev